V čolnih so vse za eno, ena za vse

Ko udari diagnoza rak, se čas ustavi in vse ostalo postane nepomembno. Šele takrat se zavemo, da je treba marsikaj spremeniti in sebe postaviti v ospredje. Tako razmišlja ženska, ki je v življenju dala že marsikaj skozi, predvsem pa ima za sabo izkušnjo s hudo boleznijo – s srečnim koncem. Metka Semrajc Slapšak je sebe postavila v ospredje, podobno pa so storile tudi ostale bojevnice, ki so se morale soočiti s podobno usodo. V sklopu projekta Stavi na zdravje poteka aktivnost Veslo za zdravilo, pisana na kožo ravno tem ženskam.

Aktivnost Veslo za zdravilo je bila zasnovana po kanadskem modelu dr. Dona McKenzieja, ki je v svojem poizkusu 24 prostovoljkam, ki so zbolele za rakom na dojki, predstavil veslanje, jih naučil osnovnih tehnik in z njimi opravljal trimesečno vadbo. Največji uspeh vadbe je bil, da nobena od udeleženk ni imela limfedema, razloži vodja projektne aktivnosti Marjanca Pečar iz Kajak kanu kluba Čatež, ki se je s koordinatorko Združenja Europa Donna za Posavje Metko Semrajc Slapšak prvič sestala v začetku junija letos. »Vedno nasmejana in polna energije je Metka že imela načrt, kako dekleta prepričati in aktivirati za našo dejavnost. In nato so se začeli naši ponedeljki. 23. junija smo se zbrale pri Jamnikovem kozolcu na Velikih Malencah. Bilo nas je pet. Žalostno, bi rekli. Mogoče, a začetek je vendarle bil. Prvi mali koraki so se izkazali, da so naredili velik vtis. Naslednjič nas je bilo dvanajst, zdaj nas je že čez dvajset,« navdušeno pove Pečarjeva. Nadalje opiše, da vsako srečanje začnejo z zborom pod kozolcem pri Jamniku na Velikih Malencah. Po preštetju se odpeljejo do Cerkelj, kjer udeleženke skupno razložijo čolne, prevzamejo jopiče in vesla ter se razporedijo v čolne. »Zdaj je že res lepo videti, ko trije veliki čolni veslajo po Krki navzdol. Spust po navadi traja eno uro. In zdaj res že poznamo pot Krke, njene pasti in mirne kotičke. Res smo vesele, če srečamo kakšnega ribiča, ki nas pozdravi s kakšno veselo, ali pa 'suparja', ki tiho drsi mimo nas,« še pove in doda, da se spust spet konča pod Jamnikovim kozolcem, kjer se dekleta rada posladkajo z dobrotami, ki jih sama pripravijo.

»Povabilo Občine Brežice k projektni aktivnosti Veslo za zdravilo je prišlo kot naročeno, saj nas je dregnilo, da smo se po pandemiji virusa veslanja po reki Krki na Velikih Malencah z veseljem udeležile,« pravi Semrajc Slapšakova. ki je drugo leto upokojena vzgojiteljica in njeno novo poslanstvo je združevanje bolnic ter pomoč slednjim v času bolezni in po njej. »Ravno v času dogovora s predsednico Združenja Europa Donna Tanjo Španić me je presenetil klic Patricie Čular z Občine Brežice in povabilo k evropskemu projektu Stavi na zdravje, znotraj katerega je tudi aktivnost Veslo za zdravilo, kar sem takoj z veseljem sprejela. Ker sem pozitivno naravnana, sem si rekla, da vse dobro prihaja k meni. V skupino so se vključile že dotedanje članice Europe Donne, nove članice in tudi že lepo število podpornic, ki so še vedno dobrodošle. Hvaležna sem, da nam je omogočeno aktivno preživljanje našega časa in sodelovanje pri tem projektu, vabimo pa tudi vse tiste, ki se nam želite pridružiti,« je izpostavila. »Po uvodnem sestanku z Marjanco sem ustno povabila bolnice in 'zazdravljenke' v neokrnjeno naravo ob reki Krki, saj sem se osebno tega občasno udeleževala že nekaj let v Ljubljani. Sprva nas je bilo malo, potem pa se je novica hitro razširila. Kljub letnemu dopustu se nas ob ponedeljkih zbere toliko, da lahko napolnimo dva do tri velike oz. zmajeve čolne (t. i. dragon boate) in odbrzimo po Krki od Cerkelj do Velikih Malenc,« razlaga. Veslanje jih je nedvomno še bolj povezalo, poudarja. V čolnih so skupaj vse za eno, ena za vse, veslajo složno, po navodilu krmarja, in novim ciljem, novim zmagam naproti, »zmag je namreč več vrst, saj s tem dajemo druga drugi moč in pogum za premagovanje vsakodnevnih težav. Tudi če ima katera od nas kakšno oviro za veslanje, nas to ne ustavi, ker smo složne.« Kot še pove Semrajc Slapšakova, takšna aktivnost veliko pripomore, da so spretnejše in gibalno sposobnejše. »Zavedamo se, da je gibanje izrednega pomena za učinkovitejše zdravljenje in preprečevanje bolezni. Tudi po veslanju se rade še podružimo, izmenjujemo nasvete in izkušnje ter klepetamo še kar nekaj časa. Takšna oblika druženja pripomore tudi k psihični podpori, saj so nekatere šele na začetku poti, drugim se je bolezen povrnila, ene pa smo po letih od diagnoze že 'oldtajmerke'. Z različnimi oblikami gibanja razvijamo navade zdravega življenja, zato so takšne oblike druženja še kako pomembne,« pojasnjuje.

Kot še pravi Semrajc Slapšakova, so njene in misli ostalih žensk že uperjene v odprtje skupine Europe Donne Posavje, katere vodja in ustanoviteljica je slednja ter bo luč sveta v prostorih rožnate pentlje na Titovi cesti 4 na Senovem, zagledala v petek, 18. septembra, ob 17. uri. »Skupaj z vsemi članicami se veselimo nove pridobitve, saj nam bodo v Posavju omogočena večkratna srečanja in sodelovanje bližje našim domovom, s tem bomo povezali članice iz vseh občin Posavja,« ob tem dodaja. Bralkam in bralcem ob koncu še sporoča in jim polaga na srce, da so takšne oblike druženja najbolj naravno zdravilo, ki nas poboža in osmisli življenje. »Rak ne izbira, na kar nas opozarjajo predvsem številke, zato že danes, še posebej pa v t. i. rožnatem oktobru, mednarodnem mesecu ozaveščanja o raku dojk, ko Europa Donna pripravlja številne aktivnosti, poskrbimo za svoje zdravje s telesno aktivnostjo, gibanjem v naravi, zdravo prehrano in pozitivno naravnanostjo. Lepo se imejmo in veliko se smejmo!« zaključi.

Metka Semrajc Slapšak: Ob današnjem tempu življenja mnogokrat pozabljamo nase in kar ne najdemo časa, da bi se posvetile sebi. Vedno nas nekaj preganja, soočamo se z raznimi težavami. S to boleznijo se vsaka bolnica sooča na svoj način, posebna motivacija je vsekakor najbolj pomembna. Treba je postaviti prioritete in karseda kvalitetno nadaljevati življenje v okviru danih možnosti. Ves čas je prisoten strah, ki ga je treba odmisliti, kar pa ni enostavno. Ob zaupanju medicini in pomoči družine ter prijateljev in znancev je veliko lažje. Prve korake je nam, članicam, pokazalo Združenje Europa Donna Slovenije. Ob njihovi strokovni pomoči in podpori ter podpori sobork smo se začele aktivno vključevati v različne dejavnosti, kar je dobilo nov smisel in moč za nadaljnje življenje. Zdravljenje je počasi postajalo celostno, tako da se je po opravljeni diagnozi in zdravniškemu strokovnemu zdravljenju s kemoterapijo, obsevanjem in hormonskim zdravljenjem dodalo še celostno zdravljenje, saj je zelo pomembna psihosocialna podpora, gibanje za zdravje in pravilna zdrava prehrana.

Marjanca Pečar: Opažam, da je med dekleti neverjetna povezanost. Njihovo razpoloženje že pri prihodu je pozitivno in veselo. Vsako novo udeleženko sprejmejo odprtih rok in rade delijo nasvete ter pomagajo pri navodilih. Dekleta pri veslanju izbirajo stran, s katero roko lažje veslajo. Tudi pri razporeditvi v čolne imajo skrb, da se porazdelijo enakomerno in da pomagajo ena drugi. Če slišite na Krki petje ženskih glasov, potem preverite, če je ponedeljek, saj se takrat slišijo njihovo petje, smeh in pogovor.

Kaj je zmajski čoln (dragon boat)?

Zmajski čoln ima dolgo tradicijo v kitajski kulturi. 'Zmaj' – čoln ima okrašeno izrezljano zmajevo glavo na premcu in rep v krmi. Trup je poslikan z zmajevimi luskami. Vesla simbolično predstavljajo kremplje. V športnih dirkah Mednarodne dragon boat zveze (IDBF) je navadno 18 do 20 veslačev na zmajskem čolnu standardne velikosti. V Sloveniji imamo osem do deset veslačev v majhnem čolnu ter bobnarja in krmarja. Dirke so barvit spektakel, saj se na razdaljah od 200 do 2000 metrov in več med seboj pomerita vsaj dva čolna. Pomembni niso le moč, vzdržljivost in spretnost, temveč timsko delo in skladnost namena.

Tekmovanja v dragon boatih za udeleženke, ki so prebolele raka na dojkah, izhajajo iz leta 1995, ko se je dr. Don McKenzie s svojo ekipo prvič udeležil tekmovanja v zmajevih čolnih. Veslanje je postalo način, kako proslaviti življenje preživelega. Šport jim pomaga tudi pri izogibanju enemu najtežjih zapletov raka dojke: limfedemu, bolečemu otekanju, ki se lahko pojavi po kirurški odstranitvi bezgavk. Izkazalo se je, da so dirke z zmajskimi čolni igrale ključno vlogo pri uresničitvi vsesplošnega mita, da bi se morale ženske, ki jim grozi limfedem, izogibati nekaterim vrstam vadbe. A je bilo ravno nasprotno, saj gre verjeti dejstvu, da intenzivna vadba za zgornji del telesa s tem športom zmanjšuje tveganje za limfedem.