Anksioznost oz. doživljanje tesnobe je naša stalnica skozi celotno življenje. Veže se na razvojne stopnje posameznika in se na začetku nanaša na preživetveno tesnobo, sledi ji tesnoba, povezana s povezanostjo - separacijo, družbena tesnoba ter tesnoba, povezana z videzom. Do teh tesnob pride zaradi dejavnikov, kot so biološki, okoljski, osebnostni, kognitivni in vedenjski in preplet teh dejavnikov vodi do različnih izhodov na relaciji vzrok - posledica.
Torej, občutki tesnobe se lahko pojavljajo kot občasna neprijetna doživetja ali pa kot stalna mučna razpoloženja.
Telesna, športna aktivnost ima učinek pri obeh primerih.
Številne raziskave kažejo, da ima ustrezna količina športne rekreacije in gibanja pozitiven učinek na naše počutje in zdravje. Ljudje, ki so navajeni svojo energijo usmerjati tudi v telesno aktivnost, lažje prenašajo različne duševne obremenitve in ob njih tudi ustrezneje ukrepajo, torej ustrezna telesna dejavnost zmanjšuje občutja tesnobe in povečuje človekove sposobnosti za odpravljanje neprijetnih tesnobnih doživetij. Telesna dejavnost že sama po sebi pomeni aktiven način življenja, zato tudi pri soočenju s stresi športno aktiven posameznik deluje v smeri, da nekaj aktivno stori zase (Tomori, 1990).
Pri dovolj intenzivnem gibanju pride do podobnih telesnih sprememb kot pri doživljanju tesnobe, vendar človek pospešenega bitja srca, potenja in povečane mišične napetosti, ki jih sproži zavestno sam z aktivacijo svojega telesa, ne doživlja kot nekaj mučnega in neugodnega. S to izkušnjo telesni spremljevalci tesnobe nanj ne učinkujejo več neprijetno, zato jih laže obvladuje. Poleg tega telesna dejavnost pomaga odvračati pozornost od neprijetnih tem, ki so izvor tesnobe in bojazni (Tomori, 1990).
Obvladovanje pozitivnih oz. prijetnih stresov, kakršna je v ustreznih pogojih tudi športna aktivnost, olajšuje posamezniku tudi premagovanje negativnih stresov.
Anamarija Toth Kostevc, MBA
univ. dipl. psih., spec. ZDT
051 675 408
boh@brezice.si
