Samoizolacija

Ok, nekaj dni samoizolacije kar paše in smo aktivni, vse zaostanke zrihtamo, vse uredimo, da je kot iz škatlice. Vendar po nekaj dneh opravil in idej za zabavo zmanjka. Kako potem? Kako si krajšamo čas?

TV, branje, sestavljanke ..., ampak dan ima 24 ur in po šestih urah spanja jih imamo še 18 za zapolniti in spoznamo, da nimamo kaj početi. Takrat pa nastopi težava, kriza, prvi spori v družini, občutki tesnobe, strahu za prihodnost, slabo razpoloženje, osebne stiske in seveda pasivnost – izberemo, da delamo nič.

A temu se da izogniti.

Smo bitja, ki se zmoremo odločiti za spremembo, saj samoizolacija ne pomeni nujno tudi pasivnosti in razvoja neprijetnih osebnih čustvenih stisk. Odločiti se moramo za aktivacijo, individualno in/ali družinsko, ni pomembno. Pomembno je, da sebi pomagamo obvarovati se čustvenih stisk, tesnobe, depresije ... in prav športna, telesna aktivnost je najprimernejša aktivacija v tem času.

Izberemo seveda tako telesno aktivnost, ki je v skladu z aktualnim stanjem. Možnosti je kar veliko, od sprehodov, teka, vaj v naravi ali doma, kolesarjenja, rolanja, veslanja, badmintona na domačem dvorišču, frizbija, žoganja, vaj s preprekami in nalogami ..., pomembno je, da jih planiramo, izvajamo pa redno, če je možno, kar dnevno.

Zakaj?

Telesna vadba vpliva na dvig emocionalne trdnosti, na dvig pozitivnega razpoloženja, zmanjševanje anksioznosti in depresivnosti in pri naštetem ima vadba takojšnji učinek. Ne pozabimo tudi, da ima telesna vadba pozitiven učinek tudi na družinsko funkcioniranje. Po eni strani se lažje spopadamo z družinskimi izzivi, če smo dobrega razpoloženja in brez čustvenih stisk, po drugi strani pa nam družinska telesna aktivnost omogoča tudi boljšo povezanost, spremembe v načinu komunikacije in sproščenost v odnosih. Saj gre pri telesni vadbi v večini primerov za igrivo in sproščujoče gibanje, ki hkrati sprošča tako telesno kot duševno. Telesna sprostitev je tako pogoj duševni sprostitvi in obratno, kar potrjuje ključen pomen gibanja na zmanjševanje stresa in pomoč pri sprostitvi. 

Pomembno je tudi poudariti, da ima pri otrocih telesna vadba vpliv na povečanje koncentracije in zniževanje impulzivnosti otrok, kar je v tem času samoizolacije ključnega pomena, saj je potrebno mnogo samodiscipline in sodelovanja. Hkrati pa ima pri otrocih pozitiven vpliv na osebnostni razvoj otrok in mladostnikov in čas samoizolacije lahko tudi izkoristimo, da se otroci in mladostniki začnejo redno gibati ter da jim to pride v navado.

Torej, če zaključimo, je redna telesna vadba varovalni dejavnik psihološkega zdravja.

Stavi na zdravje in bodi telesno aktiven vsak dan!

Anamarija Toth Kostevc, MBA
univ. dipl. psih., spec. ZDT