Vsak posameznik si v trenutnem času izolacije in strahu pred okužbo z novim virusom SARS-CoV-2 želi čim bolj okrepiti imunski sistem. Le-ta je kompleksno organiziran fiziološki sistem. Nemogoče je pričakovati, da eno samo hranilo lahko poskrbi za izboljšanje le-tega.
Posamezna živila/prehranska dopolnila s predpono super- nas ne morejo zaščititi/obvarovati pred okužbo z virusom, prav tako nobeno živilo/dopolnilo ne okrepi imunskega sistema na hitro. Po nepotrebnih prehranskih dopolnilih ne posegamo, če nimamo za to zdravstvenih indikacij ali priporočil na podlagi strokovnega prehranskega pregleda. Posamezna mikrohranila, ki skrbijo za imunski sistem, kot so vitamini A, B6, B12, C in D, železo, cink, selen, folat, baker, užijemo z običajno uravnoteženo prehrano. Če imamo možnost, si uredimo manjši vrt, lahko tudi na balkonu, če nimamo druge možnosti.
Zdaj ni čas za nove diete
Zdaj ni čas za nove diete (izjema so medicinsko indicirane diete), razna postenja, shujševalne diete in pretirano telesno aktivnost ob neustrezni prehranski podpori. Prehrana naj bo uravnotežena, tako hranilno kot tudi energijsko, pripravljena glede na potrebe posameznika. Posebno pozornost namenimo osnovnim pravilom prehrane pri telesni dejavnosti.
V časih, ko hrana ni samo hrana, temveč lahko postane sredstvo za uravnavanje čustev in razpoloženja, je pomemben nadzor nad telesno maso – preprečitev pridobivanja telesne mase (na račun maščobnega tkiva). Najboljši ukrep preventive v tem času je stabilna telesna masa. Pomembno je, da poskrbimo za:
higieno prehrane: pri obroku se osredotočimo le na uživanje hrane, ki jo dobro prežvečimo, hranjenje naj traja vsaj 20 minut – pripomore k sitosti. Ob obroku poskrbimo tudi za vnos tekočine.
razlikujemo med občutkom lakote in občutkom apetita. Za lažje raziskovanje lakote si lahko postavimo brokoli vprašanje: "Ali bi zdaj jedli tudi brokoli?" Če je naš odgovor pritrdilen, je to dejanska lakota, telo potrebuje vnos hranil. Obratno gre za apetit, ki je največkrat povezan z določeno hrano (zelo okusna sladka, slana, mastna – visokoenergijska hrana).
užita hrana naj bo kakovostna in raznovrstna z vsaj tremi glavnimi obroki, ki naj vsebujejo kakovostne beljakovine (meso – pusto, brez cvrenja, ribe – vsaj enkrat tedensko, mleko, jajce, mlečni izdelki, stročnice), kompleksne ogljikove hidrate (kaše, polnozrnati izdelki, zelenjava, stročnice, sadje in oreščki – 30 g). Za premostitev lakote med glavnimi obroki posezimo po korenčku, kumari, zeleni, tremi žlicami puste skute ali grškega jogurta. V tem času ne posegajmo po tekočih kalorijah (sadni sokovi, smootiji, alkohol), pijmo vodo, nesladkane čaje ali kompote.
Prehrana za podporo imunskega sistema zdravega posameznika
Dnevno poskusite pokriti energijsko hranilne potrebe s petimi obroki, ki so enakomerno razporejeni čez dan. K vsakem obroku dodajmo zelenjavo ali sadje, saj bodo telo oskrbeli z minerali, prehranskimi vlakninami in vitamini. Sadje in zelenjavo dobro operite ali toplotno obdelajte. Ne smemo pozabiti na kakovostne beljakovine ter polnovredna žita in žitne izdelke (testenine, kaše, kosmiči, zdrobi, kruh …), od škrobnih živil vključimo v prehrano tudi krompir in rastlinska olja (olivno, repično, laneno). Kakovostni viri maščob so tudi oreščki in masla, narejena iz oreščkov. Ne pozabimo na zadosten vnos tekočine. Z uživanjem takšne prehrane bomo pokrili tudi potrebe po mikrohranilih in s tem dodatki vitaminov in mineralov niso potrebni.
Pripravila: Blaženka Kranjec, diplomirana dietetičarka
Center za krepitev zdravja Brežice
051 675 408
boh@brezice.si
